Delo, 9. novembra 2002, Sobotna priloga, str. 3

Himalaja, Hindokuš, to sta grička prmejduš! Tako so rekli fantiči slovenske odprave v visoke hribe in so šli. Ampak, glej ga zlomka, kaj jih ne čakajo za voglom nebodijihtreba maozedongovci in jim strežejo po životu, pravzaprav po 400 dolarjih na osebo? In potem se začne. Mama, mi smo ugrabljeni! Ata, nas bojo kar v dolino vrgli, če takoj ne pošljete helikopterja itd. No, kot se rado reče, šalo na stran. In tudi drugače bi bilo dobro, ko bi šli fantički najprej "na stran", potem pa šele v hribe. Popolnoma nezrela srenja so tile naši alpinisti. Ne bojijo se ledenih strahot, ne bojijo se kamnate stene, pred maozedongovci jim pa gre kar na blato.

Tole z blatom imamo iz pritožbe samega vodje odprave, ki je obtožil zdravnico, da ni hotela dati blata v Ljubljani in tako dokazati, da je res imela tifus. A veste kaj - da se ne..da ne grem na blato od smeha. Kakšen vrag pa jih je sploh na to galejo gnal? Zakaj niso ostali lepo na Šmarni gori in vsega tega ne bi bilo? Od kod našim alpinistom, pa ne samo alpinistom, tolikšno prepričanje, da vse, kar počnejo, delajo za blagor domovine. Lejte nas, mi življenje riskiramo, po časopisih pa se še norca delajo iz nas! Točno tako je, fantje. Tukajle se bomo norca delali.

Nihče vas ni prosil, da greste tja gor, to so vaše zasebne stvari. Zakaj za vraga se taki podvigi potem zmeraj predstavljajo kot državotvorne zadeve? Dobro, tisti čudak se je s smučmi z najvišje gore spustil - pa kaj potem? Tri dni je bil po časopisih, zdaj pa živ bog ne ve več, kdo je in kaj je storil. Zaradi tega bodo še zmeraj igrali slovaško himno, če bo ravno tako naneslo. In oni dan je nekdo plaval po Mississippiju - pa kaj potem? Vprašajte danes kakšnega Američana, kdo je Strel, in vas bodo debelo gledali. Politiki pa zraven stopijo, jih okoli prepotenih ram šlatajo in se počutijo tako državotvorne. Drug drugega izkoriščajo za promocijo, nas pa potem silijo, da se počutimo, kot da imamo kaj zraven. Kdor hoče, naj izvoli - jaz nimam s temi podvigi čisto nič in me nič ne brigajo. Meni je recimo bolj pomembno, da je tisti dan Jože Peternelj, doma iz Spodnjega Gornjega, preštihal svoj vrt in bodo v jeseni imeli on in njegovi kaj za v lonec. Pa še s helikopterjem ga ni bilo treba okoli voziti in nobenemu ni bilo treba na blato zaradi tega. Da ne znamo ceniti domačih herojev? Drugod po svetu jim pravijo cirkusanti in se tako tudi obnašajo. Tisti čudak skače z motorjem po Ameriki, s hiše na hišo in nikoli ne boste videli, da ga potem vodi predsednik na sprejeme ali da se z njim slika predsednik kakšne parlamentarne komisije. Ker se ve, kaj je cirkus in kako se cirkus financira in kdo se z njim slika. Kakšna bjonda že, resni politiki pa ne.
Fantje, jaz se..jaz grem na blato na vse to!

Kot avtor tega ciničnega članka je žal podpisan le SP.