Alpinist ali fotograf
Članek napisan na željo urednika revije Alpinist

"I came here to climb." je bil hladnokrven odgovor Steva Housa na razburjeno pritožbo, da je med mojim fotografiranjem Barryja Blancharda in Stephena Kocha v južni steni Nuptseja pobegnil preveč naprej in ga nisem mogel fotografirati med plezanjem. V njegovem glasu in pogledu sem zaznal celo drobec napetosti. To je bila reakcija, ki je nisem pričakoval, a sem jo očitno potreboval. Tudi moj primarni interes je bilo plezanje. Moral sem se odločiti, ker tudi fotografija terja svoj čas in energijo. Tega sem se zares zavedel, ko mi je bilo to glasno povedano. V tej zvezi in tako neposredno šele po dvajsetih letih.

Pogled prek tistih dvajset let nazaj jasno kaže, da sem z alpinizmom in fotografijo začel in ju gradil sočasno. Oboje je preraslo v svojevrstno strast. Najprej se je dopolnjevalo, ko pa sem potešil začetno radovednost in vznesena čustva, sem naletel na dilemo, s katero se zdaj ukvarjam vsakič, ko se odpravljam v gore.

Koliko alpinista in koliko fotografa bom na posamezni turi?

Prijatelji me včasih etiketirajo s perfekcionistom, kar pri mojem odnosu do fotografije ni prav daleč od resnice. Kot alpinist pa sem bil že večkrat označen za minimalista, tudi ne brez razloga. Perfekcionist in minimalist kar dobro sodelujeta. Ko ambicije obeh postanejo velike, njuno početje pa prepleteno, morata ta dva nepopustljiva skrajneža začeti sprejemati kompromise.
...

Marko Prezelj

Če vas zanima celoten članek, mi spročite po elektronski pošti.